I feel slobob

Obljuba dela dolg! Skeleton reprezentanca je že od nedelje na skeleton šoli in ker ne moremo biti z njimi so nam obljubili da nam napišejo kako se imajo, kako potejo treningi… Uživajte v branju.

PONEDELJEK

Prvi delovni dan je za nami in vsi smo kar malce utrujeni. Včeraj smo imeli precej naporen dan. Ob pomoči trenerja- Mukija, smo si morali sami oblepiti skeletone. Če prvič vidiš skeleton in še to nedokončan, si kar malo presenečen. En kup železa zbit skupaj in poležen na plastikoJ Ja, eni smo bili kar malo presenečeni. Kakorkoli, vse skupaj smo morali oblebiti s peno, da bo naše spuščanje bolj udobno.

In to je bilo kar malo zamudno saj se je zavleklo do enih ponoči. Zjutraj smo se morali zbuditi že 7:15, da smo pozajtrkovali in se pripravili za testiranje. Če omenimo še nedeljsko naporno vožnjo do sem, se nismo nič kaj spočili.

Ob deveti uri smo imeli testiranje. Testirali smo se v dvigovanju uteži-poteg, sonožnih poskokih v mivko ter teku na 30 in 60m. Omenimo lahko da je bil naš Peter najboljši v šprintih. Najbolj pa so iztopali Romuni, če ne drugače, zaradi svoje tekmovalnostiJ Na koncu testiranja nas je čakal še najbolj tečen del, Cooperjev test (12 min teka). S skupnimi močmi smo ga vsi opravili.:)  
Po kosilu in prekratkem počitku pa smo se že odpravili na ledeno stezo in opravili s prvimi spusti s skeletonom. Štartali smo nekoliko nižje z takoimenovanega Damen štarta. Peter in Živa sva se s skeletonom spustila prvič in lahko omenim, da je bilo kar nekaj nervoze pred prvim spustom. Medtem ko sta se Anže in Luka kot stara mačka suvereno spustila v dolino. Najbolje se je odrezal Anže, ki  je imel celo  enega izmed najboljših časov vseh prisotnih na šolanju. Občutki po prvih spustih so res neverjetni. Srce ti noro razbija, roke imas čisto trde in sploh se ne zavedaš kaj se je s tabo dogajaloJ Neverjetno! Morate probat, bolje je od bungeeja.

Omenim naj še, da je tukaj na šolanju kar pisana paleta narodov. Vse od Bermudcev pa do velikuh nacij kot sta Rusija in Velika Britanija. Aha, moram povedati da smo nastanjeni v olimpijskem kompleksu in kar se tiče namestitve se res ne moremo pritoževati. Skozi okno gledamo na nogometni štadion na katerem se bo igralo na evropskem prvenstvu, zraven nas pa je zudi hokejska dvorana, kjer se igrajo tekme lige Ebel. Torej dolgčas nam ne boJ

Po prvem dnevu smo zvečer na hitro nazdravili prvim spustom, potem pa vsi popadali v posteleje in komaj čakali na nove spuste.

TOREK

Danes smo dan začeli nekoliko zmedeno. Verjetno so nas nekoliko zmedli tudi organizatorji. Ko smo že mislili, da bomo imeli prosto dopoldne, so zjutraj spremenili urnik in morali bi imeti puš (štarti s skeletonom na tirih na tartanu). A zamudili smo odhod in se nato eno uro vozili okoli po Innsbrucku, da bi našli to stezo. Seveda nam to ni uspelo in ni nam preostalo drugega kot da se vrnemo v hotel. Da pa dopoldneva vseeno ne bi vrgli v nič smo se spravili brusiti drsalke. Še eno presenečenje za tiste, ki smo prvič v teh vodah. Ja, sam si moraš vsak dan brusiti drsalke in to lahko traja tudi dve uri. Nič kaj zanimivo delo posebej če tega nisi vajen. Ampak kar je treba je pač treba!

Današnji spusti so bili že nekoliko boljši. Še vedno nismo štartali z vrha, smo pa že začeli tekmovati med sabo. Hja, ni važno kako pelješ dol samo da imaš najboljši čas! Razdelili smo se v dve skupini in tisti z več izkušnjami so se že spuščali z vrha. Mi smo vsi skupaj ostali še pri Damen štartu. Je bolje tako, da se vsej naučimo obvladovat skeleton. Anže je bil spet med najboljšimi. Smo se mu pa ostali že kar približali. Spusti so postali že pravi užitek. Seveda nervoza je še prisotna, ampak sedaj že vsi znamo progo na pamet. Vsako progo moraš znati na pamet pa če te zbudijo ob pol noči. Tako so nam rekli šefi!:) In res je tako! Na štartu se je tudi že čutila tekmovalnost, pa ne med nami, saj so med nami prevelike razlike v velikosti in teži. So pa spet Romuni zganjali pravi cirkus pred štartom. Kot da so na svetovnem prvenstvu.

Zvečer smo imeli videoanalizo in smo se kar malce nasmejali našim vožnjam skozi ovinke. Moram reči, da smo vseeno kar razturali. Nato pa smo šli z Mukijem in njegovim varovancem Markotom  na pijačo. Pridružili so se nam še srbski sankači in nas zabavali oz. nas je zabaval njihov trener, ki drgače vozi bob. Njegovim šalam smo se nasmejali tako, da nas bojo še tri dno bolele trebušne.

SREDA  

Danes smo dan začeli zelo zgodaj. 6:30 smo imeli obvezni sprehod. Se se je španski tekmovalec spomnil, da je to dobro za prebavo. In šefi  so takoj zagrabili in nas vse skupaj vrgli pokonci ob zelo nezdravi uri. Po sprehodu smo vsi še čisto zalimani takoj poskakakli nazaj v postelje. Ni bilo kaj veliko učinka, razen to da smo bili še bolj zaspani.

Po zajtrku smo se končno odpravili na zamujeno puš stezo. Spet sta anže in Luka že poznala razmere, saj sta v tem tekmovala že na svetovnem prvenstvu. Midva s Petrom pa sva se s šprinti ob skeletonu spopadla prvič. Danes smo zaradi včerajšnje skupine vadili z tisto izkušenejšo skupino. Moram pa reči, da sploh nismo bili nič slabši od Britancev in Rusov. Peter in Anže sta bila celo najhitrejša. A seveda hitrost sedaj še naj ne bi bila tako pomembna, najprej smo morali izpiliti tehniko. Steza je bila nekje v gozdu sredi ničesar pol ure od naše nastanitve in res nič čudnega, da smo se prejšnji dan šestkrat zgubili.

Po pušu smo se že malce utrujeni spet spravili uredit naše skeletone. Brušenje, ravnanje drsalk, čiščenje… to je že postala vsakodnevna rutina.

Današnji spusti po stezi pa so bili nekoliko počasni. Močno je snežilo in tu pa tam še deževalo. Malce nevarno a steza je bila zelo počasna. Še vedno nismo štartali z vrha. Romuni pa so se danes s svojo tekmovalnostjo najbolj izkazali. Do danes se še nihče ni iz nižjega štarta spustil z zaletom. To je Romunom danes uspelo.:) Vse da prehitijo nas in da so najboljši. Tajvanca, ki sta tudi z nami sta se nam že nekoliko približala. V naši grupi je res vsa eksotika. Še avstralce imamo. Cela komedija!:)

Za zadnji spust smo dobili dovoljenje, da gremo z vrha. Malce strahu s prvega dne se je spet ponovilo. Z vrha so hitrosti dosti večje in skeleton moraš že kar dobro obvladati. Tukaj sedaj časi niso bili pomembni. Samo da preživimo. Ja res je bil spust dosti bolj hitrejši. Sile so neverjetne, čeprav je bila proga počasna. Vsi smo preživeli. Anže je seveda s progo opravil suvereno. Aja naj povem, da je Anže od nas najbolj izkušen oz. ima že največ spustov za sabo. Dan je bil res neverjeten, v tem dnevu smo opravili največ spustov. Na koncu smo bili resnično utrujeni.

Zvečer smo imeli  še predavanje kako naj skrbimo za skeleton. In izvedeli veliko pomembnih informacij. Je kar problem, če sam nimaš pojma kaj moraš početi s skeletonom in takšni nasveti so zelo pomembni.

Zvečer je sledila spet obvezna pijača z stalno družbo, le da so se nam danes pridružili še organizatorji šole. Smeha spet ni manjkalo. Zabavali so nas z zgodbami še iz časov ko so sami tekmovali in nam delili koristne nasvete. Kaj vse ne zveš ob pijači.

 Živa pred štartom

 Živa na štartu

 Peter med pripravami na spust